I. Znanstvena selekcija: Zagotavljanje zanesljivosti meritev iz vira
Natančnost se začne s pravilno izbiro; bistveno je zagotoviti visoko stopnjo ujemanja med senzorjem in scenarijem uporabe.
1. Ustrezna ocena-odpornosti proti eksploziji
V premogovnikih je treba uporabljati intrinzično varne senzorje z oznako varnosti rudarskih izdelkov (MA) in certifikatom-za zaščito pred eksplozijami. Oznake-za zaščito pred eksplozijo, kot je "Ex ib I", morajo biti jasno čitljive.
2. Prilagajanje zaznanemu predmetu in okolju
Izogibajte se uporabi katalitskih senzorjev zgorevanja v okoljih, ki vsebujejo silicijeve ali žveplove spojine, da preprečite napako zaradi "zastrupitve".
Za okolja z visoko vlažnostjo ali korozivnimi plini je treba izbrati izdelke z ohišji iz nerjavečega jekla in stopnjo zaščite IP68, da izboljšate tesnjenje.
3. Dopuščanje meje obsega
Izberite senzorje z razponom, ki je vsaj 20 % višji od dejanskih delovnih pogojev, da preprečite dolgoročno-preobremenitev, ki povzroči spremembe v strukturi elastomera ali zlom zvara.
II. Izboljšanje okoljske prilagodljivosti: Zmanjšanje dejavnikov zunanjih motenj
Zapleteni delovni pogoji so glavni vzrok za premikanje in okvaro senzorja; potrebni so usmerjeni zaščitni ukrepi.
1. Temperature Control: High temperatures accelerate component aging and cause coating materials to melt. In high-temperature environments (>60 stopinj), je treba namestiti toplotne ščite ali vodno/zračno hladilne naprave.
2. Zaščita pred vlago in prahom: Vlaga in prah lahko zlahka povzročita kratek stik. Izbrati je treba senzorje z varjenimi tesnili ali strukturami,-napolnjenimi z dušikom, saj je njihova tesnilna zmogljivost boljša od gumijastih tesnil ali lepilnih tesnil.
3. Odpornost na elektromagnetne motnje: Močna elektromagnetna polja lahko povzročijo turbulenco izhodnega signala. Uporabiti je treba oklopljene kable in jih zanesljivo ozemljiti; po potrebi je treba namestiti filtre.
4. Preprečevanje korozije: V kislem, alkalnem ali slanem okolju je treba izbrati senzorje s pra-prevleko ali ohišji iz nerjavečega jekla 304 in redno preverjati površinsko korozijo.
III. Standardizirano umerjanje in preverjanje: Zagotavljanje stalne točnosti podatkov
Redna kalibracija je ključno sredstvo za ohranjanje natančnosti in jo je treba izvajati v povezavi z dinamičnim prožilnim mehanizmom.
1. Nastavite cikle umerjanja po vrsti
Senzor metana (katalitični): mesečno
Senzor ogljikovega monoksida: četrtletno
Senzor temperature/tlaka: pol-letno
Senzor hitrosti/položaja: letno
(V posebnih pogojih delovanja je treba cikel skrajšati za 30%-50%)
2. Standardizirajte postopke umerjanja
Pred kalibracijo potrdite skladnost z okoljem (temperatura 15-25 stopinj, brez močnih motenj). Za dokončanje kalibracije ničelne točke, natančnosti in alarmne točke uporabite sledljiv standardni plin ali vir signala ter zapišite parametre v pomnilnik.
3. Preverjanje po-kalibraciji je obvezno
Potrdite, da delovanje senzorja ustreza standardom s testiranjem stabilnega-stanja, preverjanjem ponovljivosti, testiranjem odzivnega časa in testiranjem delovanja alarma.
IV. Sistematično upravljanje: Izgradnja dolgoročnega-zaščitnega mehanizma
Integrirajte senzorje v celoten sistem upravljanja varnosti, da izboljšate zanesljivost.
1. Uporaba z varnostnimi pregradami
Samovarne sisteme je treba uporabljati z varnostnimi pregradami, da omejite energijo zanke in preprečite poškodbe senzorja zaradi prenapetosti in pretoka.
2. Nastavite mehanizme zgodnjega opozarjanja
Konfigurirajte alarme za neobičajne podatke (kot je presežek mejnih vrednosti, počasen odziv) v sistemu za spremljanje, da dosežete zgodnje posredovanje.
3. Vzpostavite evidenco vzdrževanja: zabeležite čas vsakega čiščenja, kalibracije in zamenjave, da olajšate sledenje trendom sprememb delovanja in omogočite predvideno zamenjavo.
4. Usposabljanje osebja in operativni postopki: Operaterji morajo obvladati osnovne metode presojanja ter nemudoma poročati in obravnavati kakršne koli nenormalne odčitke ali okvare alarma.
